Ker učenci nižje stopnje posebnega programa postajamo vedno bolj odrasli in samostojni, smo se odločili, da se tudi mi preizkusimo v nastopanju pred publiko. In le kdo je lahko boljša publika kot naši dragi starši! Tako smo jih na zadnji marčevski dan povabili v šolsko telovadnico, da se jim predstavimo v malo drugačni luči in se jim hkrati zahvalimo za vso njihovo brezpogojno ljubezen in neomajno podporo. Mislimo, da nam je za prvič kar dobro uspelo!
