KONTAKT

Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka
Ulica 25. maja 2 a, 2250 Ptuj

tel: +386 (0) 2 771 07 80
fax:+386 (0) 2 771 07 85

e-naslov: sola@pivkaptuj.si

os.l-pivka@pivkaptuj.si

 

GDPR

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov za OŠ dr. Ljudevita Pivka je:

Primož OBREHT, univ. dipl. prav.

e-naslov: primoz@czpp.si in telefon: 08 2059604

Informacije

 

KOLEDAR DOGODKOV

 

VKLJUČIMO SE

Projekt Evropskega socialnega sklada »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«

Blog

 

STARŠI STARŠEM

 

SPLETNA ZBORNICA

 

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

 
 
 

OBVESTILA

PUSTNA DEKORACIJA UPRAVNE ENOTE PTUJ

Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka so tudi letos poskrbeli za pustno dekoracijo Upravne enote na Ptuju.


PUSTNO RAJANJE VESELIH MAŠKAR

Z učenci se bomo udeležili pustnega rajanja v torek, 26. februarja 2019, v Karnevalski dvorani Q-center na Ptuju.

 

Dogodki

PREŠERNOV DAN

Tudi letos smo kulturni praznik ob obletnici Prešernove smrti obeležili s proslavo. V bistvu smo kar cel dan posvetili kulturi in umetnosti. Zjutraj smo se zbrali učenci, razredniki, sorazredniki in drugi spremljevalci v razredih. Brali smo pesmi Ferija Lainščka, nato pa se o njih pogovarjali. Narisali smo prizore iz pesmi, tako kot so se nam vtisnili v spomin. Sledila je malica in po njej proslava v telovadnici. Učenci sami so skozi igro speljali celotno proslavo. V njej so se pogovarjali o kulturi, Prešernu, Lainščku in še o marsičem. Bila je izredno zanimiva in predvsem drugačna. Ob koncu je prisotnim namenila nekaj besed o kulturi gospa ravnateljica in s tem zaključila proslavo. Spet smo se napotili v razrede in tam nadaljevali z našim ustvarjanjem. Učenci in učitelji smo izbrali eno izmed risbic, ki so jih narisali učenci pred malico. Nato smo na karton izdelali z različnimi materiali to isto risbico. Tako je vsak razred izdelal eno stran tipne knjige.

Darinka Rojko Pičerko


LITERARNA DELAVNICA S PISATELJICO AKSINJO KERMAUNER

V sredo, 6. 2. 2019, nas je obiskala pisateljica Aksinja Kermauner, ki je predsednica Društva slovenskih pisateljev. Učencem je predstavila tipne slikanice, saj je tudi tiflopedagoginja, strokovnjakinja za delo s slepimi in slabovidnimi. Leta 2004 je dr. Aksinja Kermauner izdala prvo slovensko tipno slikanico Snežna roža. Izrezljana je bila ročno in zato izdelana samo v 50 izvodih. Avtorica je v Snežni roži želela slepim razložiti barve,  kako se mešajo, kako opisati barvni krog, nasprotne barve, barvne kontraste. Osnovna značilnost tipne slikanice je spiralna vezava, da je lahko med branjem popolnoma razprta, tako da lahko slepi ali slabovidni bralec prosto uporablja obe roki. Na levi strani stoji besedilo, na desni pa ilustracije. Besedilo se ponovi dvakrat, saj je natisnjeno v večjih in odebeljenih črkah ter v brajici. Ilustracije so jasne in preglede ter natisnjene v močnih barvah, da jih lahko zaznavajo tudi tisti, ki še imajo nekaj odstotkov vida. Knjiga je v ležečem formatu A4, kar naj bi bil optimalen obseg kakovostne tipne informacije, saj obsega površino dveh razprtih dlani. Zelo pomembno je tudi, da so upodobljeni predmeti približno naravne velikosti, kar slikovno informacijo še olajša in pomaga pri oblikovanju predstav.

Projekt Tipanka v vsako slovensko knjižnico je leta 2010 naredil velik napredek. Takrat  je izšla tipna slikanica Žiga špaget gre v širni svet dr. Aksinije Kermauner in konec leta 2017 še multisenzorna tipanka Žiga špaget je za punce magnet, ki ni prilagojena le slepim in slabovidnim, temveč tudi  drugim otrokom s posebnimi potrebami. Opremljena je z znakovnim jezikom za gluhe in naglušne, otrokom z disleksijo, dodano pa je tudi poenostavljeno besedilo. S tipnimi slikami slepi in slabovidni pridobivajo nove informacije ter utrjujejo izkušnje iz vsakdanjega življenja. Zelo pomembna pridobitev projekta Tipanka pa je tudi ta, da otroci razvijajo empatijo do sovrstnikov s posebnimi potrebami.

Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so se z velikim zanimanjem in navdušenjem odzvali na tipne slikanice in z veseljem sodelovali pri uprizoritvi zgodbe o Žiga špagetu. Pisateljica je predstavila tudi kamišibaj, minigledališče, ki izvira iz budističnih templjev in se je v današnji obliki uveljavilo okoli leta 1929 na Japonskem, v Sloveniji pa leta 2013. Pripovedovalec izmenjuje slike, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj ter opisuje dogajanje v zgodbi. Danes, ko smo prenasičeni s sodobno tehnologijo, TV programi, socialnimi omrežji in brezosebnimi odnosi, kamišibaj na starodaven način s toplino, domišljijo, ob pripovedovanju zgodb, poveže ljudi na pristen način. S pomočjo kamišibaja je Aksinja Kermauner predstavila svoj prvi slovenski roman za t.i. »lahko branje« z naslovom Cvetje in ogenj. Lahko branje je projekt zavoda RISA, ki ni namenjen samo slabovidnim in tistim, ki imajo težave z branjem (npr. disleksija), ampak je primeren za širšo populacijo. V tovrstnih knjigah je vsebina poenostavljena, skrajšana, prirejena je velikost črk, dolžina odstavkov, belina papirja. Pri lahkem branju ne gre za trivialno literaturo, saj so do lani v Sloveniji v tej obliki izšla dela kot Romeo in Julija, Pod svobodnim soncem, Visoška kronika idr.

Učenci so se ob koncu težko poslovili od pisateljice, ki je v uri in pol dolgi literarni delavnici navdušila z bogato domišljijo, živim pripovedovanjem in nepogrešljivim čutom za odzivnost in sodelovanje otrok. Ravnateljica mag. Lidija Hameršak Marin ji je izročila darilo, izdelke učencev, med katerimi je bilo tudi nagrajeno šolsko glasilo Črički.

Silvester Vogrinec


DAN DEJAVNOSTI-KURENTI