Dogodki
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
V petek, 14. junija, smo imeli na šoli zaključno prireditev ali valeto. Povezovalni program so pripravili devetošolci, ki so se tega dne poslovili od naše šole. Prejeli so zaključna spričevala, pohvale in priznanja. Predali so ključ modrosti osmošolcem in jim povedali, da ga morajo skrbno čuvati. Osmošolci so se od njih poslovili z lepimi željami in mislimi. Želijo si, da se kdaj pa kdaj vrnejo med nas in povedo, kako je v srednji šoli. Izvedeli smo, kdo je letos na šoli najboljši športnik in kdo je najboljša športnica ter kdo je najboljši bralec in najboljša bralka. Na prireditvi so se predstavili učenci, ki so skozi celo leto obiskovali lutkovni krožek, plesno-ritmični krožek, orffove instrumente in pevski zbor. Devetošolki Nina in Tea sta ljubiteljici petja in poslušanja glasbe, zato sta zapeli izbrano pesem. Šolanje v tem šolskem letu zaključujeta tudi dva učenca iz Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki sta prav tako prejela pohvale in priznanja, učenka Gina pa se nam je predstavila s kratkim življenjepisom in nam povedala, da nas ima rada. S kratko točko so se od nje poslovili tudi njeni vrstniki iz vzgojne skupine naše šole, s katerimi je bivala v dijaškem domu. Po prireditvi smo se odžejali in okrepčali z dobrim domačim kruhom in različnimi namazi v šolski jedilnici. Zahvaljujemo se podjetju Alinea tisk, ki nam je sponzoriralo majice z napisom.
Amalija Krajnc, Janja Trunk in Vesna Horvat
SKUPAJ SMO POBARVALI DAN
Z Društvom Sožitje Ptuj smo pred zaključkom šolskega leta organizirali skupni dogodek, ki smo ga poimenovali Skupaj pobarvajmo dan. V goste smo povabili predšolske otroke Vrtca Ptuj iz enote Marjetica, četrtošolce iz OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt ter upokojence Doma upokojencev Ptuj iz enote Kidričevo. Naše povabilo na dogodek je sprejela tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek, in se nam pridružila. Pred šolo in v njej smo pripravili različne priložnosti za medgeneracijsko druženje ter spoznavanje. Preizkušali smo didaktične igre šolske Compasove knjižnice, plezali po plezalni steni, s skupnimi močmi pobarvali kip, eden drugemu pripovedovali zgodbe iz različnih časovnih obdobij in zaigrali na šolske inštrumente. Dogodek je minil hitro, prehitro. Vezi, ki so nastale, so odraz odprtih ljudi. Tako različni smo – veliki in majhni, mlajši in starejši, s palico ali na vozičku – da nas druži tudi naša različnost. Veselimo se ponovnega druženja v tako prijetnem vzdušju. Zdaj pa počasi počitnicam naproti.
Vojka Havlas
ZANIMIVA PRLEKIJA
September, oktober, november, … marec, ... maj, junij in naenkrat se je leto prekopicnilo. Hura, počitnice! Ampak nekaj je bilo tudi lepo tako kot počitnice. Bili smo na izletu v Prlekiji, v Razkrižju. V živo smo si lahko ogledali prazgodovino, natančneje življenje ljudi v prazgodovinski vasi. Videli smo oblačila, ki niso bila kupljena v Jagru; obuvala, ki jih niso oblikovali v Alpini in kruh, ki ga niso spekli ptujski peki. Oblačila in obutev so na preprost način izdelali iz živalskih kož. Iz ust praljudi so prihajali čudni glasovi. In glas »čuha-čuha« je imel več pomenov. Pridi, daj, naredi mir, poskusi… Videli smo tudi tedanji traktor s plugom. Ha, ha, ha! To je bil ročno izklesan kamen z ostrim robom, nataknjen na dolgo palico. Eden je močno pritiskal kamen v zemljo, ostali so pa vlekli plug. Po napornem delu so posejali »živo« travo kot so v tistih časih imenovali žito. Verjetno je bila to pira, ječmen, proso… Ker so se nam smilili, smo uslišali njihovo prošnjo in jim priskočili na pomoč. Žito pa so »mleli« tako, da so s kamnom udarjali po zrnju tako dolgo, dokler ni nastala groba moka. K moki so dodali vodo, zgnetli testo in iz majhnih koščkov na vročem kamnu spekli prvi kruh, ki smo ga tudi poskusili. Hmmmmm, za njih je bil verjetno okusen! Pa dovolj o prazgodovini. Po ogledu smo se preselili v novejšo zgodovino, v čas izpred 50 ali 100 leti. To si že bolje predstavljamo! Lahko bi rekli, da je bilo to takrat, ko je bila babičina mama še majhna. Pri družini Gašparič so se v tistih časih ukvarjali z čevljarstvom in dimnikarstvom. Ker so bili pridni gospodarji, so lepo ohranili predmete, orodje, pripomočke ki so jih uporabljali pri delu. Nastal je muzej vreden naše pozornosti. Eden izmed članov družine, se je ukvarjal z »zdenčarstvom«. Aja, v Razkrižju rečejo studencu zdenec. Zdenci so bili globoki tudi do 70 m. Uau, to je več kot je dolga naša šola! V Razkrižju smo si napolnili naše trebuščke. S čim le? S »pohanim«, pomfrijem, kečapom in tudi solata ni bila tako slaba. Pot nas je nato vodila do Križevcev. Tam nas je v gozdičku čakal Park doživetij. Kaj pa smo doživeli? Razgibali smo se na opremi za rekreacijo, ker pa je bilo zelo vroče smo se hitro utrudili. Polni doživetij o zanimivi Prlekiji, ki jo žal premalo poznamo, smo se vrnili domov. Nekaj pa je na izletu vseeno manjkalo! Trgovina z izdelki, spominki, medvedki, avtomobilčki, …
Učenci PPVI z učiteljico Stašo
Kratek posnetek prazgodovinske vasi
ZAKLJUČNA EKSKURZIJA NA KOROŠKO
V ponedeljek, 10. 6. 2019, so se učenci 6., 7., 8. in 9. razreda ter učitelji udeležili zaključne ekskurzije na Koroško. Najprej smo se odpeljali do Slovenj Gradca, kjer smo si ogledali in se sprehodili skozi bogato zgodovino družine Perger, pobližje spoznali postopke izdelave domačih bombonov, slastnih medenjakov in znamenitih lectovih src. Predstavili so nam tudi njihovo pasjo hišo, katera je v Guinnessovi knjigi rekordov. Pot smo nadaljevali proti Mežici, ker smo si ogledali podzemlje Pece in se s pravim rudarskim vlakom odpeljali v osrčje rudnika. Vožnja z vlakom je trajala 15 minut, nato smo izstopili in se podali po turistični poti, kjer nam je vodnik predstavil zgodovino rudarjenja in s pomočjo razstavljenih eksponatov smo doživeli pravi »knapovski šiht«. V rudniku so bili predstavljeni načini rudarjenja in rudarska oprema, ki so jo rudarji uporabljali v različnih zgodovinskih obdobjih, od začetkov pred 350. leti do zadnjih dni rudarjenja v preteklem stoletju. Po končanem ogledu rudnika in muzeja v Mežici smo se odpravili v gostišče Krivograd, kjer smo si privoščili zasluženo kosilo. Če zaključimo, na zaključni ekskurziji smo se imeli vrhunsko in se že veselimo naslednje.
Simon Petek
ZAKLJUČNA EKSKURZIJA V MOTORIKPARK GAMLITZ
V ponedeljek, 10. 6. 2019, smo se učenci in učitelji 1., 2., 3., 4., 5. razreda in PPVI 3 odpravili na zaključno ekskurzijo v Motorikpark Gamlitz v sosednjo Avstrijo. V sončnem in toplem vremenu smo preizkusili različna igrala, čutne poti in urili naše senzomotorične spretnosti. Občasno smo pobegnili v senco dreves in se okrepčali. Ohladili smo se s sladoledom in pomahali Avstriji v slovo. Ustavili smo se še v Skokah, kjer smo si ogledali Letalski center Maribor. Prijazni g. Stanko Krajnc nam je najprej pokazal veliko potniško letalo. Radovedno smo se povzpeli na 160 sedežno letalo, si ogledali pilotsko kabino in pregledali prav vsak kotiček letala. Vsak, ki je želel, je vsaj za trenutek postal pilot. Spoznali smo še več vrst športnih letal in videli nekaj vzletov in preletov letal. Polni novih in prijetnih vtisov smo ekskurzijo zaključili in se odpeljali proti Ptuju.
Damjana Vršič
