Tanja Knehtl, dipl. del. ter.
02/ 771 07 87
e-pošta: tanja.knehtl@pivkaptuj.si
Pogovorne ure – vsak dan po predhodnem dogovoru; govorilne ure – drugi torek v mesecu od 16. do 17. ure.

Delovna terapija je zdravstvena dejavnost, ki omogoča posamezniku, katerega življenje je omejeno ali oteženo zaradi posledic poškodb, bolezni ali motenj v telesnem, duševnem razvoju ali staranja, lažje in samostojnejše delovanje v vsakodnevnem življenju.

V delovno terapijo so vključeni učenci z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in gibalnem razvoju, v starosti od sedem do petindvajset let.

Tako vidijo delovno terapijo naši učenci:

  • »Da se z rokami dela, pa na blazini, na tisti deski za ravnotežje, da se kaj nariše, lepi, barva, izboljša ročne spretnosti, odbija žogo, zaveže vezalke.«
  • »Delovna terapija je prostor, kamor se hodijo učenci učit, ki nimajo spretne prste. Je prostor, kjer Tanja uči.«
  •  »Delovna terapija je da telovadim, šivam, gumbe zapenjam.«
  • »Delovna terapija je to, da tu nekaj narediš. Žogo malo levo, desno, da se igraš s škarjami, režeš, si obrišeš nos.«

Z delovnoterapevtsko obravnavo učenca želim:

  • doseči čim večjo stopnjo samostojnosti;
  • pridobivati, razvijati, izboljšati, ohranjati in vzdrževati motorične funkcije;
  • doseči čim lažjo vključitev v šolsko in širše okolje;
  • prispevati k izboljšanju šolskega uspeha;
  • doseči prenos naučenih veščin v vsakodnevno življenje;
  • razviti pozitivno samopodobo;
  • dvigniti kvaliteto življenja.

Ocena funkcionalnega stanja učenca je podlaga za izdelavo individualiziranega programa obravnave. Obravnave potekajo v kabinetu za delovno terapijo, večinoma v individualni obliki dela, ali v manjši skupini z učenci, ki imajo podobne težave. Učence obiščem tudi v matičnem razredu ter jim v skupini sošolcev nudim pomoč. Za učence so pomembne prilagoditve v šolskem okolju, pravilna izbira prostora v učilnici, ustrezna višina šolske mize in stola, drobne prilagoditve pisal …

Delovnoterapevtska obravnava je usmerjena na:
• pridobivanje čutno-gibalnih in senzoričnih izkušenj;
• učenje pravilne drže, ravnotežja, pravilnih gibalnih vzorcev, aktivnosti hoje;
• izboljšanje gibalnih aktivnosti (povečanje obsega gibljivosti sklepov, mišične moči, vzdržljivosti);
• trening grobe, fine motorike in grafomotorike;
• učenje dnevnih aktivnosti (oblačenje/slačenje, zlaganje oblačil, zapiranje/odpiranje zadre, zapenjanje/odpenjanje gumbov, obuvanje/sezuvanje, zavezovanje vezalk, umivanje, hranjenje, osebna higiena, mobilnost,…);
• razvijanje in izboljšanje perceptivno-kognitivnih funkcij (spomin, pozornost, orientacija, sposobnost učenja, reševanja problemov);
• izboljšanje ročnih spretnosti (ročno šivanje oz. vezenje, tkanje na namizne statve ali tkalski okvir, vozlanje, kvačkanje);

Pomembno je sodelovanje s starši in strokovnimi delavci šole ter zunanjimi institucijami (z Ambulanto za razvojno nevrologijo Splošne bolnišnice Ptuj, dr. Vero Gušić Ljepović in z nevrofizioterapevtkama Sanjo Prelog in Smiljano Valenko).

Delovna terapija poteka preko igre kajti igra je terapija in terapija je igra, zato so npr. škarje pri striženju »lačne«, vezalke imajo »vrata«, ravnotežna deska je »ladja«. Aktivnosti so individualno prilagojene učencu glede na njegove sposobnosti in potrebe.

Učenci, ki so vključeni v delovno terapijo vedo, da »vaja dela mojstra, če mojster dela vajo« zato je potrebno naučene aktivnosti redno uporabljati. Učenci so sami sposobni narediti veliko stvari, a včasih potrebujejo zato le več časa, spodbudno besedo in pohvalo, zato »Pomagaj mi da naredim sam-a«.