Smo dobitniki častnega znaka Šolskega ekovrta

KDOR ZASADI VRT, ZASADI LJUBEZEN

Na OŠ Ljudevita Pivka Ptuj se zavedamo, da je naša prihodnost odvisna tudi od nas samih in zato preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Svoje učence zato poskušamo čim bolj motivirati in navdihovati k razmišljanju o prihodnosti. Poskušamo jih učiti za življenje in skozi življenje, spoštovati lastno identiteto, biti inovativni, odgovorni, si zaupati in verjeti v načela kakovostnega življenja. Vemo pa, da je za doseganje zaželene prihodnosti potrebno dobro razumeti sedanjost in sprejeti odločitev, kaj želimo doseči.

Ena izmed naših odločitev za boljši »danes in jutri« je tako naš šolski ekovrt. Že vrsto let smo vključeni v program šolski ekovrtovi, ki deluje pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj. Program tega projekta korenito spreminja ozaveščenost slovenskih vrtcev in šol v smeri permakulturnega načrtovanja, trajnostnega razvoja in globalnega učenja. Za svoja prizadevanja in delo na tem področju si je naša šola leta 2016 pridobila tudi Častni znak, na katerega smo zelo ponosni. Vsako leto si tako postavimo nove cilje, ki nas vodijo k novim znanjem, spoznanjem in zavedanjem o tem, da smo ljudje del narave in da je narava del nas. Verjamemo v to, da če bomo »danes« za naravo skrbeli z vso ljubeznijo in podporo, nam bo omogočala kakovostno bivanje tudi »jutri«.

Na našem šolskem ekovrtu se zato aktivno dogaja že od vsega začetka. V prvem letu smo sami ustvarili edinstveno kamnito zeliščno spiralno gredo. Ta je postala srčika vsega dogajanja na vrtu. Zanjo skrbijo učenci s svojimi mentoricami v okviru Delovne vzgoje in izbirnih predmetov Vrtnarjenje, Kmetijska dela in Kreativnost. Naša zdravilna zelišča in začimbnice se opojno razraščajo med skalami. Mladi vrtičkarji pa svojo bogato zbirko zelišč vedno znova še dopolnjujejo z novimi vrstami. Vse rastline smo opremili tudi z lesenimi ploščicami, ki jih učenci izdelujejo pri tehniki. Svojo učno zeliščno spiralo smo v drugem letu nadgradili še z ovalno dvignjeno gredo, kjer vzgajamo zdravilni pegasti badelj in z visoko okroglo gredo, kjer se nam razraščajo buče. Lotili smo se tudi formiranja zelenjavnega vrta. Pripravili smo načrt za več manjših gredic. S podporo hišnika smo ustvarili tehnične pripomočke za izgradnjo in gredice postopno izdelali. Naš ponos je tako tudi devet novih gredic organske oblike. Zasnovali smo jih kot cvetne liste okoli zeliščne spiralne grede. Gredice smo omejili z nizkimi lesenimi ograjicami in jih zasadili z zelenjavnimi mešanimi posevki. Obdelujejo jih vsi razredi s svojimi učitelji. Naš moto pa je, da nas skupno vrtičkanje združuje in nagrajuje v vseh pogledih. Vsak dan se učimo sožitja z naravo tudi tako, da nudimo varno domovanje žuželkam, pticam in drugim vrtnim živalim, ki smo jim uredili kar nekaj hotelov za prezimovanje.

Ob ustvarjalnem vrtnarjenju in uporabi pridelane zelenjave in zelišč v gospodinjske in zdravstvene namene, pa smo si v tem šolskem letu postavili nadaljnje cilje. Ti so usmerjeni v ozaveščanje kompostiranja. Letošnje šolsko leto smo tako pričeli s strokovnim izobraževanjem za mentorje vseh šolskih ekovrtov ptujske regije. Naša šola je bila izbrana za gostiteljico delavnice kompostiranja, ki jo je Inštitut za trajnostni razvoj razpisal v okviru projekta »Kompostiranje je več kot recikliranje – kompost gre v šolo«. V dar smo dobili dva lesena kompostnika, ki smo ju pod vodstvom permakulturne strokovnjakinje Jožice Fabjan, ki je vodila delavnico kompostiranja, ustrezno sestavili in napolnili. Po fazah smo prvi kompostnik izmenično polnili s svežimi organskimi snovmi (sveže zelenje z vrta, trava, živi organski odpadki iz kuhinje…) in s suhimi organskimi snovmi (veje, zemlja, hlevski gnoj, slama, suho listje…). Dodajali pa smo tudi manjše količine nekaterih neorganskih snovi (lesni pepel…), ki dodatno obogatijo nastali humus. Zavedamo se, da je vrtni kompost naš najboljši pomočnik pri ustvarjanju zdravih, rodovitnih tal. Naša prva lastna kompostna zemlja pa bo naš velik ponos in doprinos naravi. Saj kolikor naravi vzamemo, ji moramo tudi vrniti. In če ves ta proces izvedemo v življenjskem krogu na lastnem vrtu, po najkrajši poti delujemo najbolj energetsko, učinkovito in prijazno do narave ter do našega planeta.

Kompostniki torej že stojijo. Prvi je že napolnjen, deževniki so v polnem delu, tudi drugega že pridno polnimo. Mentorice šolskega ekovrta sedaj skupaj z učenci pripravljamo sistematičen načrt pravilnega kompostiranja. Naša želja in namen je, da ga bomo poskušali dosledno upoštevati in izvajati prav vsi na šoli. Zavedamo se namreč, da je kompostiranje še več kot recikliranje, da je izjemnega pomena za naše zdravje, ohranjanje tal, blaženje podnebnih sprememb in krožno gospodarstvo.

Za konec pa odkrivamo še svoje skrite želje za bližnjo prihodnost. Za popolno radost na našem šolskem ekovrtu nam manjka še prikupna vrtna hišica, kamor bomo lahko pospravili svoje vrtno orodje. Ob njej pa si zelo želimo urediti tudi učilnico na prostem in nekaj sedečih kotičkov za opazovanje čudovitega vrtnega življenja. V prihodnjem času bomo uredili še nekatere dodatne gredice in nekaj novih hotelov za žuželke in druge vrtne živali ter izpopolnili vodni vir za pridobivanje deževnice. Počasi in z ljubeznijo razširjamo naše vrtno kraljestvo v prijazen prostor sobivanja z živalmi in rastlinami ter se učimo sožitja z Naravo.

V šolskem letu 2018/19 so glavne mentorice Šolskega ekovrta Marija Arnuš, Milena Zupanič in Jasna Veber Zazula, v obdelavo gredic pa so vključeni še vsi razredniki šole s svojimi učenci.

Jasna Veber Zazula, vodja projekta Šolski ekovrt 


O našem starem šolskem ekovrtu si preberite na: http://www.solskiekovrt.si/?p=3855